Glosar izrazov

Analogni

Klasična povezava monitorja LCD s kablom VGA. Signal je treba pretvoriti iz digitalne slike v analogno, zaslon LCD pa nato iz analognega signala poustvari digitalno sliko. Pretvorba (v tem primeru celo dvojna) lahko povzroči določeno izgubo kakovosti signala. Kakovost dobljene slike je nato odvisna od elektronike monitorja.

Bajt (bajt)

1 bajt je velik 8 bitov. Pri shranjevanju besedila običajno predstavlja en znak, pri shranjevanju barv pa eno barvo.

Barvna temperatura

Lestvica bele točke. Meri se v kelvinih (K). Pri visokih temperaturah bela točka sveti svetlo modro, pri nižjih temperaturah pa postane bolj rdeča. Barvna temperatura 5000 K se pogosto uporablja v tiskarski industriji. Barvna temperatura 6500 K je primerna za prikazovanje fotografij in videoposnetkov.

Barvna globina

Število barv, ki jih je mogoče prikazati hkrati. Običajno je določena samo za grafični način.

Tehnologija LCD lahko običajno prikaže 8 bitnih barv (večina plošč xVA in IPS), kar pomeni polnih 16,7 milijona barv. Vendar imajo običajni monitorji TN za domačo uporabo le 6-bitne barve, kar pomeni, da prikažejo le 262.000 barv.

Barvni prostor

Vse barve, ki jih lahko prikaže določena naprava. Določena barva je zunaj barvnega prostora, če naprava te barve nima na voljo.

Bit

Enota informacije. en bit nosi informacijo 1 ali 0 (npr. žarnica je prižgana ali ugasnjena).

Cinch (AV vhod)

Priključi vir videoposnetka – AV ali cinch. S to povezavo ne dosežete zelo dobre kakovosti slike, npr. priključek Scart je nedvomno boljši.

Čas prehoda med sivo in sivo barvo

Čas, ki je potreben za prehod med različnimi odtenki sive za določeno točko na zaslonu. To je običajen podatek za zaslone, ki so opremljeni z vezjem Overdrive, saj so tu časi prehoda med sivimi odtenki enotni.

DCI

(Display Control Interface). Programski vmesnik za nadzorne programe zaslonskih naprav. Komunicira neposredno z grafično strojno opremo in zaobide vmesnik GDI sistema Windows.

Dinamična izboljšava kontrasta

Dinamična izboljšava kontrasta in obrisov izboljša kontrastno reprodukcijo barvnih tonov na sliki, hkrati pa optimizira ostrino. Temni prizori so tako reproducirani do najmanjših podrobnosti. Zaradi tega so slike videti še bolj plastične, filmi pa še bolj živahni.

DisplayPort

Je digitalni vmesnik za video in avdio signale v računalniških monitorjih z večjo pasovno širino in kompaktnim priključkom.

Dithering

Dithering je barvni šum, ki se namerno uporablja za prikaz barv, ki niso na voljo neposredno. Dithering se deli na dve obliki: brez in s FRC.

Dithering brez FRC je metoda simulacije barv, pri kateri se uporablja naslednji primer: Prikazovalnik lahko prikaže le črno-belo barvo. Kako doseči 50-odstotno sivino? Preprosto “zložite” bele in črne piksle v šahovnici in siva barva bo vidna z zadostne razdalje. Dithering deluje na enak način pri LCD-jih, le da je na voljo več barv. Običajno se uporablja vzorec 2×2. Ta oblika ditheringa se danes najpogosteje uporablja.

Dithering s FRC je oblika, pri kateri se barva doda zaradi utripanja slikovnih pik med dvema barvama. Če želimo ponovno prikazati 50-odstotno sivino, potrebujemo le, da piksel utripa med belo in črno barvo z dovolj visoko frekvenco, da oko združi obe barvi v eno. To obliko ditheringa pogosto uporabljajo starejši LG-jevi monitorji. Če monitor uporablja FRC, je slika tresoča. Učinek lahko opišemo kot “oversanding”.

Divergenca

Divergenca se v monitorju pojavi, ko elektronski žarki osvetlijo napačno točko triade RGB. To je nato videti kot barvni robovi belih predmetov. Velika divergenca se takrat kaže kot premaknjeni barvni odtenki.

DVI

(digitalni vizualni vmesnik, DVI-I, DVI-D). Okrajšava za digitalni vmesnik, ki se večinoma uporablja za povezovanje zaslonov LCD. Pri običajni povezavi zaslona LCD prek kabla VGA mora grafična kartica pretvoriti digitalno sliko v analogno, zaslon LCD pa nato analogni signal ponovno ustvari v digitalno sliko. Kakovost dobljene slike je odvisna od grafične kartice. V primeru DVI je to dvojno pretvarjanje odpravljeno in grafična kartica pošlje digitalno sliko neposredno na zaslon LCD. DVD/set-top-box/satelit mora biti opremljen s tem izhodom. Uporabljata se dve različici: DVI-D je mogoče priključiti samo na grafično kartico z digitalnim izhodom; DVI-I je univerzalni priključek in ga je mogoče z adapterjem priključiti tudi na “običajno” grafično kartico z analognim izhodom.

Emisije

Monitorji CRT zaradi uporabe visokonapetostnih elementov, ki so potrebni za delovanje tehnologije CRT, ustvarjajo električna, magnetna in celo radioaktivna sevanja.

Da bi dosegli sprejemljive vrednosti, ki jih določajo vse strožji standardi Švedske konfederacije zaposlenih (TCO), mora biti monitor CRT opremljen s posebno elektroniko. Za delovanje monitorja LCD visoka napetost ni potrebna, monitorji so v bistvu brez emisij. Manjša velikost monitorja LCD pomeni tudi lažjo vključitev zaščite pred sevanjem v lastno zasnovo monitorja in nižje stroške v primerjavi z zaščito CRT. Poleg manjših emisij je slika LCD tudi manj motena zaradi zunanjega sevanja ali na primer signalov GSM kot pri monitorjih CRT. Magnetna polja, ki na primer nastanejo zaradi bližine zvočnika, mobilnega telefona ali električnega ventilatorja, povzročajo velike težave pri jasnosti slike CRT, medtem ko na monitorje LCD motnje ne vplivajo.

Full HD

(polna visoka ločljivost). Reprodukcija visoke ločljivosti 1920 slikovnih pik na 1080 vrstic. Full HD se uporablja v polnem (1080p, progresivnem) ali prepletenem (1080i) načinu.

Gama

Vse barve, ki jih lahko prikaže določena naprava. Določena barva je zunaj obsega, če naprava te barve nima na voljo.

Gamma

Upodabljanje barvnega tona je odvisno od spremembe intenzivnosti vhodnega signala. To razmerje se na splošno imenuje koeficient gama. Pri reprodukciji slike nižje vrednosti gama povzročijo bolj belo sliko, višje vrednosti gama pa bolj kontrastno sliko.

GDI

(Graphics Device Interface) je ena od glavnih komponent operacijskega sistema Microsoft Windows. GDI se uporablja za predstavitev grafičnih objektov in njihovo pretvorbo v izhodne naprave, kot so monitorji ali tiskalniki.

HDCP

(High-Bandwidth Digital Contents Protection). Sistem kodiranja digitalnih signalov za zaščito pred kopiranjem digitalnih vsebin, kot so videoposnetki, glasba itd. Prenos digitalne vsebine je zaščiten tako, da se vsebina kodira na strani oddajnika, prenese z izhodom DVI in ponovno dekodira na strani sprejemnika. Digitalne vsebine ni mogoče reproducirati, če funkcija HDCP ni podprta hkrati na strani oddajnika in sprejemnika.

HDMI

(večpredstavnostni vmesnik visoke ločljivosti). Vmesnik za prenos digitalnih video in zvočnih podatkov.

HDTV + HD ready

Slika visoke ločljivosti, ki jo zagotavljajo programi HDTV ali mediji s podatkovnimi datotekami HD (npr. diski Blu-ray, DVD-ji visoke ločljivosti ali digitalni filmski posnetki visoke ločljivosti) – zagotavlja doslej največji napredek v kakovosti slike od uvedbe barvne televizije. Evropsko združenje industrije informacijske in komunikacijske tehnologije (EICTA) je opredelilo minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati prikazovalne naprave, da se štejejo za “pripravljene na visoko ločljivost”. Združenje je razvilo tudi oznako “HD ready”, ki se uporablja v trgovinah na izdelkih, ki izpolnjujejo ta merila in so torej sposobni obdelovati in prikazovati signale visoke ločljivosti.

Hitrost

Število slikovnih pik, ki jih lahko grafična kartica upodobi v enoti časa. Podana je samo v grafičnem načinu.

InputLag

Je čas, ki ga monitor potrebuje za obdelavo slike (izvedejo se različni barvni popravki itd.). Danes se inputlag pojavlja predvsem pri monitorjih z zasloni VA in IPS. Tehnologija TN običajno nima težav z inputlagom. Inputlag ni odvisen od tehnologije, vendar se pri TN običajno ne pojavlja zaradi manjšega števila barv (čip ne obdela toliko informacij). Inputlag se kaže tako, da slika rahlo zamuja in da ima uporabnik pri premikanju miške rahel občutek, da kazalec “lebdi” nad sliko. Pri igrah je lahko zamik vnosa smrtno nevaren. Vendar tega podatka proizvajalci ne navajajo in ga je treba razbrati iz posebnih pregledov.

IPS

Plošče IPS zagotavljajo visoke kontrastne vrednosti in zelo stabilno barvno upodobitev pri različnih kotih gledanja. Odlikuje jih visoka barvna stabilnost za prikazovanje mirujočih in gibljivih slikovnih podatkov.

Kalibracija

Kalibracija na kraju samem, ki jo opravi uporabnik, vključuje nastavitev želene bele točke in krivulje gama s kombinacijo meritev in izračunov sivine. Ta postopek, značilen za EIZO, prihrani čas in je natančnejši od brezhibnih meritev več odtenkov z bolj običajnimi ročnimi merilniki. Varna osnova je natančna tovarniška kalibracija s priporočenimi laboratorijskimi merilniki.

Kolorimeter

Instrument za merjenje barvnih svetlobnih virov. Kolorimetri se običajno uporabljajo za umerjanje in profiliranje monitorjev. Pod določenimi pogoji je mogoče meriti tudi barvo trdnih teles (odbite svetlobe).

Kontrast

To je razmerje med svetlostjo prikazane bele in črne barve, ko je monitor vklopljen. Višja kot je vrednost kontrasta, boljša je upodobitev v filmih itd. Razlikujemo tudi med statičnim in dinamičnim kontrastom. Statični je približno 1000 : 1, dinamični pa do 5000 : 1. Dinamični kontrast deluje tako, da se pri prikazu temnega prizora zatemni osvetlitev cevi (osvetlitev plošče), pri prikazu, na primer sončne pokrajine, pa se maksimalno poveča. Proizvajalci pogosto ne razlikujejo med dinamičnim in statičnim kontrastom, če vidite kontrast 5000 : 1, je zagotovo dinamičen.

Konvergenca

Je zmožnost monitorja, da natančno osvetli vsako točko trojčka RGB. To je težko, ker se morajo elektronski žarki za RGB natančno zbližati za vsak triplet.

Ločljivost

Je določena s številom slikovnih pik zaslona. Fizična ločljivost monitorjev LCD je 1680×1050 (1280×1024), kar je zdaj standard, ki vam mora ustrezati za gledanje vseh filmov in DVD-jev v širokokotnem razmerju 16:10 (16:9). Če ugotovite, da vam 1024 × 768 hkrati ne ponuja dovolj informacij na zaslonu, boste morali poseči po večjem LCD-ju (večina LCD-jev s premerom 20″ in več ima ločljivost 1680 × 1050, pri 24″ in več pa boste našli ločljivost 1920 × 1200 pik – imenovano Full-HD). Na splošno velja, da višja kot je ločljivost, boljši je prikaz na monitorju – ALE le, če vanj spustite kakovosten signal.

Navpična hitrost osveževanja

Hitrost, s katero elektronski žarek potuje po zaslonu od zgoraj navzdol. Elektronski žarek prečka luminoforje vrstico za vrstico. Fosfor absorbira energijo žarka in jo oddaja kot svetlobo. Ko se ta energija porabi, svetloba ugasne. Če se žarek pravočasno ne vrne k fosforju, slika začne bledeti. To povzroči vizualni učinek, ki se imenuje utripanje. Visoka frekvenca osveževanja zmanjšuje utripanje ter ohranja sliko ostro in stabilno. Pri višjih ločljivostih se povečajo tudi zahteve glede hitrosti osveževanja. Višje ločljivosti zahtevajo večje število manjših slikovnih pik, ki jih je treba osveževati pogosteje, da se kakovost slike ne poslabša.

Običajna ločljivost 1:1

Ustvari sliko z ločljivostjo, ki se ujema z video signalom. Če je fizična ločljivost zaslona večja, ostanejo deli območja na robu zaslona neizkoriščeni.

Odsevnost in bleščanje

Tudi material, ki se uporablja za sprednjo stran monitorjev CRT in LCD, je zelo različen. Pri monitorju CRT je to steklo, za obdelavo pa se običajno uporablja metoda za zmanjševanje odbojnosti. Pri monitorjih LCD se uporablja plastika, ki zahteva veliko lažjo protiodbojno obdelavo. Protiodbojna obdelava monitorja CRT zato bolj zmanjša kakovost slike – zmanjšana odbojnost vedno povzroči manj ostro sliko.

Odzivni čas, čas dviga/spada

(odzivni čas). Določa čas vztrajnosti točk pri ponovnem risanju slike v milisekundah. Odzivni čas ima dva dela naraščanja/padanja, običajno je navedena vsota teh vrednosti. Monitorji LCD zadnje generacije imajo odzivni čas že okoli 2 ms Bodite pozorni na ta parameter, manjši ko je ta parameter, boljša je dinamika prikazanega predmeta. Iz tega sledi, da če želite na monitorju gledati športne in akcijske filme ter igrati akcijske računalniške igre, morate izbrati model z najmanjšim možnim odzivnim časom, s čimer se izognete neprijetnemu “zamegljevanju” ali neposredno “izgubi” hitro premikajočih se predmetov v sliki. Včasih lahko naletite na odzivni čas GTG (G2G, Grey To Grey) Tipični odzivni čas plošče LCD (od črne do bele – imenovan black to black) obvešča o hitrosti, s katero lahko piksel spremeni svojo barvo od izklopljene – do maksimalno bele. Za večino aplikacij pa je pomembnejša hitrost, s katero lahko piksel spremeni barvo iz/do vsakega odtenka sive. Zato je odzivni čas podan kot GTG (od sive do sive). Tudi pri zelo hitrem odzivu od bele do črne barve je hitrost GTG vedno večja.

Osvetlitev LED

Bela osvetlitev LED porabi polovico manj energije kot osvetlitev CCFL za enako vrednost svetlosti. To pomeni izjemno energetsko učinkovito delovanje in znatno zmanjšanje stroškov energije. Še ena prednost: Za razliko od fluorescenčnih cevi diode LED ne vsebujejo okolju škodljivega živega srebra.

Piksel

Piksel je najmanjši gradnik bitne grafike (televizijskega zaslona) in ima določeno barvo. Vsi zasloni LCD imajo izvorno ločljivost, ta pa ustreza številu pikslov na zaslonu. Vsak piksel je sestavljen iz treh podpikslov (rdečega, modrega in zelenega), ki tvorijo njegovo končno barvo. Ti podpiksli so tako majhni, da jih človeško oko ne more razlikovati, in preprosta vsota teh treh pikslov ustvari končno barvo.

Polni zaslon

Prikazuje sliko neodvisno od ločljivosti celotnega zaslona. Če je ločljivost slike nižja od fizične ločljivosti zaslona, lahko pride do popačenja ali zmanjšanja ostrine.

Pomanjkljiva piksla

(mrtvi piksel). Proizvodnja zaslonov LCD (TFT) je zelo zahtevna in ni vedno mogoče doseči popolne popolnosti, tj. izdelati zaslona LCD, ki nima niti enega okvarjenega piksla. Televizorji se proizvajajo v skladu s standardom ISO, ki določa dovoljeno število okvarjenih pikslov (vsak piksel ima 3 podpiksle RGB).

Poraba energije

Poraba energije monitorja LCD je približno 25 % manjša kot pri monitorju CRT z enako velikostjo zaslona. To je v času visokih cen energije pomembna prednost. Poleg tega je toplotna energija, ki jo proizvede monitor LCD, precej manjša kot pri monitorju CRT, kar pomeni manjšo obremenitev klimatskega sistema. Če se monitor uporablja s sistemom, ki podpira neprekinjeno napajanje (UPS), manjša poraba energije monitorja LCD zagotavlja dodatne dodatne minute v primeru prekinitve napajanja.

Razmik med točkami (razmik)

Razmik točk pomeni razdaljo med središči luminoforjev RGB, ki tvorijo barvni trojček. Manjši razmik običajno pomeni možnost večje ločljivosti. Pri monitorjih z mrežo Trinitron se razmik točk nanaša na razdaljo med središči navpičnih lukenj mreže.

sRGB

Mednarodni standard za barvni prostor RGB. Za usklajevanje barv med različnimi področji uporabe in napravami, kot so monitorji, optični bralniki in digitalni fotoaparati, je bil opredeljen barvni prostor, ki ga je mogoče prilagoditi v večini naprav. Slike SRGB, ki so ustvarjene ali reproducirane v napravah sRGB, imajo pokritost največ z barvnim prostorom sRGB in nimajo barv zunaj barvnega prostora sRGB. Dodelitev barvne in bele točke ter koeficient gama so fiksni.

Svetlost

Označuje svetilnost prikazanih slikovnih pik. Izražena je v [cd/m2]. Danes so običajne vrednosti približno 300-500 cd/m2. Višja kot je vrednost svetlosti, boljši je prikaz slike na neposredni sončni svetlobi. Nasprotno pa je lahko previsoka vrednost svetlosti slabost pri delu v temi.

S-video

Priključek vira videoposnetka – priključek S-video. To je nekoliko bolj kakovosten način prenosa videa kot Cinch, vendar je Scart/Component/DVI/HDMI še vedno bolj kakovosten.

Širok razpon

Izraz razširjena paleta se nanaša na barvni prostor, ki močno presega vidno paleto običajnih monitorjev LCD. Odvisno od modela pokriva do 100 % barvnega prostora NTSC in 99 % barvnega prostora Adobe-RGB. Barve na teh monitorjih zagotavljajo neverjetno, realistično kakovost slike za monitorje LCD.

Število barv

Glejte. Barvna globina.

USB-C

USB-C je priključek, ki lahko počne skoraj vse. Zasnovan je za povezovanje tako tradicionalnih perifernih naprav kot tudi naprav za shranjevanje podatkov. Omogoča hkratno napajanje in prenos podatkov. Z njim lahko povežete dva monitorja ali druge prikazovalne naprave, tudi z ločljivostjo 4K pri 60 Hz. Priključeni napravi lahko zagotavlja do 100 W moči. Uporablja protokole Thunderbolt, DisplayPort, USB in PCI Express.

Pomembna opomba: priključki USB-C so zdaj na voljo v 9 različicah. Različice, združljive z monitorji MISURA, vključujejo:

• USB-C z vgrajenim vmesnikom Thunderbolt 3 (označen s strelo ⚡︎)
• USB-C DisplayPort Multi-Function (označen s SS in DP)
• USB-C 3.1 s hitrostjo 10 Gb/s (označen kot SS+)
• USB-C 3.1 s hitrostjo 5 Gb/s (oznaka SS)

USB (+ bralniki pomnilniških kartic)

Običajno se uporablja za priključitev bliskovnega pogona ali drugega pomnilniškega medija, miške itd. To je vozlišče USB. Monitor, opremljen s tem vhodom, ali bralnik pomnilniških kartic omogoča ogled fotografij, predvajanje filmov DivX, predvajanje datotek *.mp3 itd.

Vidni kot / zorni kot / vidni kot

Navedba vidnega kota se nanaša na kot, pri katerem je dosežen kontrast, večji od 10 : 1. Ta kot je običajno med 160° in 178°. Te vrednosti ne nakazujejo izjemnih razlik v kontrastu, ki jih je mogoče doseči znotraj vidnega kota. Za uporabnika ne bi smelo biti opaznih sprememb v kontrastu med pravokotnimi in rahlo poševnimi koti gledanja. Med opazovalčevim pogledom na sredino in rob slike ne bi smelo biti razlik. Stabilnost kontrasta pri različnih tehnologijah LCD postane bolj očitna, če uporabite merilno tabelo ali neposredno vizualno primerjavo. Bolj ko so kontrasti v opazovalčevem vidnem stožcu stabilni, boljša je reprodukcija slike.

Vodoravna hitrost osveževanja

Pomeni število vodoravnih črt, ki se na zaslonu osvetlijo v eni sekundi. Večja ločljivost zahteva tudi večjo vodoravno frekvenco osveževanja.

Vozlišče USB

Monitor skupaj z računalnikom, združljivim z USB, deluje kot vozlišče, na katerega lahko prek USB priključite druge periferne naprave.

Življenjska doba

Staranje zaslona je vedno neizogibno, tako kot na primer staranje zavornih ploščic ali pnevmatik v vašem avtomobilu. Pri televizorjih se življenjska doba izdelka meri kot čas, v katerem svetlost zaslona doseže polovico prvotne vrednosti

Zasloni CRT se starajo na dva načina – na katodi elektronske cevi se tvori oksidacijska plast, ki povzroča manjšo moč in šibkejši žarek; plast fosforja se stara in postaja manj učinkovita pri pretvarjanju elektronske energije v svetlobo. Čas, ko CRT doseže polovično svetlost, nastopi med 10 000 in 20 000 urami delovanja, odvisno od zasnove elektronskega topa.

Edini starajoči se element na monitorju LCD je sistem osvetlitve ozadja, sestavljen iz ene ali več fluorescenčnih cevi in prenosne podlage, ki zagotavlja enakomerno osvetlitev celotnega LCD-ja. Običajna življenjska doba teh cevi, preden se svetlost prepolovi, je približno 50 000 ur.